Zemljevid - Canterbury

Canterbury je zgodovinsko angleško stolno mesto, ki leži v središču okrožja City of Canterbury, lokalno okrožje vlade Kenta v Angliji. Leži ob reki Stour. Canterburyjska stolnica, opatija svetega Avguština in cerkev svetega Martina so na seznamu Unescove svetovne dediščine od leta 1988.

Canterburyjski nadškof je primas angleške oz. Anglikanske cerkve in svetovne anglikanske skupnosti zaradi pomembnosti svetega Avguština, ki je bil apostol v poganski Kraljevini Kent na prelomu 7. stoletja. Mestna stolnica je postala leta 1170 po razglasitvi mučeništva Tomaža Becketa pomembno središče romanja. Romanje k Becketovemu svetišču je bilo okvir za Canterburyjske povesti Geoffreyja Chaucerja v 14. stoletju.

Mesto je bilo naseljeno od paleolitske dobe dalje in je bilo glavno mesto keltskih Kantov in Jutov Kraljevine Kent. Veliko zgodovinskih struktur je ohranjenih na območju, tudi mestno obzidje, zgrajeno v rimskih časih in obnovljeno v 14. stoletju, ruševine opatije svetega Avguština, normanski grad in najstarejša šola na svetu, Kraljeva šola. V mestu je tudi precej študentov, ki hodijo na canterburyjsko univerzo Kristusove cerkve (Canterbury Christ Church University), univerzo za ustvarjalne umetnosti in ameriško univerzo (Girne American University Canterbury kampus). Canterbury ostaja majhno mesto v smislu geografske velikosti in števila prebivalcev v primerjavi z drugimi britanskimi mesti.

Rimsko naselje Durovernum Cantiacorum (kentski Durovernum) je zasedalo mesto prejšnjega britskega mesta, katerega starodavno britsko ime je bilo *Durou̯ernon (trdnjava pri jelševem nasadu), čeprav naj bi ime včasih izviralo iz različnih britskih imen za Stour (srednjeveška različica rimskega imena je Dorobernia ali Dorovernia). V porimski Britaniji je bilo znano v stari valižanščini kot Cair Ceint (kentska trdnjava), ki so jo zasedali Juti, ime je postalo znano v stari angleščini kot Cantwareburh (kentska trdnjava), in to se je razvilo v sedanje ime.